Cesta se je raztezala pred njim kakor zamazano proga na mrtvaškem prtu. Žalost, jeza, kesanje, obup, najtežja čustva so stiskala ubogo srce, ki se je bilo tolikanj navezalo na eno edino, da si ni moglo misliti nobene druge sreče več na svetu. Zdelo se je Tonetu, da bi najrajši umrl; morebiti bi porosila vendar kakšna solza usmiljenja neusmiljeno lice.