»Čemu živi tak človek?« si je dejal, ogledal še uljnjak in odšel skozi vrt v hišo.
Mizarnica je bila odprta, in sin, krepak fant širokega, rjavega obraza, je stal pred stružnico in počasi kakor nevede pulil ostružke iz in poslušal sestro Mano, ki se je v kuhinji ogorčena razvnemala, kakšno krivico delajo ljudje Žagarjevemu, kako ga obrekujejo, ko je vendar priden in dobrodušen fant; seveda, če mu zabavljajo drugi, če ga napadajo, se mora braniti. »Meni se zdi,,« je dejal počasi, »da ga ti ne poznaš prav.