Komaj je stopil v hišo, je že prištorkljal od kakšne strani ta človek iskat kakšne reči, katere ni potreboval. Pozdravljal ni nič, pač pa se je vedno jezil na psa, na, ki ni znal svojih čustev tako prikrivati kakor njegov gospodar, ampak je grdo gledal in zamolklo renčal, kadar se mu je bližal. »To mrho,« je dejal nekega večera, »bom jaz enkrat ubil.«