Kako prijazno pa se je smejala Mihovim neslanim besedam, in kako predrzen je postal zdaj! Komaj je stopil v hišo, je že prištorkljal od kakšne strani ta človek iskat kakšne reči, katere ni potreboval. Pozdravljal ni nič, pač pa se je vedno jezil na psa, na, ki ni znal svojih čustev tako prikrivati kakor njegov gospodar, ampak je grdo gledal in zamolklo renčal, kadar se mu je bližal.