Drugega dne je razkoračen stal po maši pred cerkvijo s čepico po strani, s sabljo pred seboj. Obhajala ga je gruča fantov, ki so ga občudovali na tihem in tudi na glas. Kdor mu je bil prijatelj, je tudi poprosil, da bi mu posodil za par ur vojaško obleko, ali pa mu je snel čepico in jo sebi pomeril.