Tiho so si segli v roke in ganjeni molčali, ker ni mogel dobiti nobeden prave besede za svoja čustva; kar jim je prihajalo na misel, se jim je zdelo nizko in vsakdanje. Tako so sedeli skupaj kakor starši in otroci in bratje in sestre, ki se imajo iz srca radi in ki se jim zdi, ker so vsi enih misli, vsaka beseda odveč. Proti koncu je napil Tonetu kot svojemu prijatelju in dobrotniku, in potem so spremili vsi strica in teto do doma.