je pisal, da se vrne še pred božičem v domače kraje, in v treh hišah so se razveselili te novice. »Pravzaprav,« je dejal Tonetu, ko sta sedela spet zvečer skupaj, »gre čas urno naprej, in čim bolj se člo vek stara, tem hitreje, kakor se dan krajša, kadar se bližamo zimi.« »Meni se zdi pa do še dolga pot,« je dejal. »Ej, Rozala, kaj pa ti tukaj pripravljaš?