Ko je prvič spet videl, jo je naprosil, naj pride popoldne, če utegne, da bo zanj nekaj pisala. Pripravil je tinto, pero, papir za pisma, in komaj je poldne odzvonilo, je že prišla. »Francetu v Ljubljano moram odgovoriti,« je dejal, »pa mi je pisanje že zelo težavno. Ali hočeš ti pisati namesto mene?«