Težko je živela, težko umrla, uboga, prestrašena deklica. ji je naredil lepo belo krsto, teta ji je ovila svetle lase z rožmarinom, in kakor miru je ležala na deviškem odru. »Glejte,« je dejala teta, »kako mirno živi in mirno umrje, kdor Bogu služi!«