Sonce je priplavalo izza Sv., ko so prišli na vrh zelenega stožca, ki nosi prijazno cerkvico. V cerkvi je priporočala Rozalka v gorečih prošnjah Materi božji svojo radost in svojo ljubezen; njej je darovala z vdano molitvijo svojo žalost in svoje težave; vsak je dobil dovolj povoda prošnji in molitvi in zahvali, in vse je nekako premotila teta, ko je začela na glas naprej moliti. Ko so bili pomolili na očetovem grobu, so sedli na trato, in in sta odprli vsaka svojo košarico.