»Medve,,« se je obrnila k, »pa bova ohranili svoj dekliški stan, prosti in nezavezani. Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen ali pa suh. Zelen venec bova nosili, in belo krsto nama bo stesal ali pa.« je tiho prikimala, žalostna, da se ne more s sestro tako od srca veseliti, kakor bi se bila rada.