se ni dal preprositi; stričevo ravnanje je le še utrjalo njegov sklep; tako lepo, tako plemenito se mu je videlo; stric žrtvuje svoje dobro ime tujemu; da bi njemu in njegovemu očetu prizanesel, prenaša grda sumničenja; nobene besede in črhnil o tem, kar je vedel; on je dolžil strica, stric njega zagovarja; kako bi mogel nositi tolikšen dolg vse življenje na svojih ramah! se je zaprl doma v sobo, skril obraz v klobuk in se razjokal od jeze nad samim seboj; njegovega sklepa ni mogla omajati nobena moč. in pa sta se posvetovala, kaj bi bilo storiti v tej stiski.