je šel zamišljen čez pokopališče po peščeni, s travo zarastli poti mirno znanih s cvetjem zasajenih in skrbno opletih grobov in njegove žene tja na drugi konec, kjer je samela zapuščena gomila polomljenega. Napis na križu je bil od dežja in snega izpran kakor v srcih ljudi spomin nesrečnega človeka. se je ustavil ob grobu in zmolil očenaš za dušo umrlega; zdelo se mu je, da mu že zdavnaj ni prišel na misel.