, ki ni ne slutila ne sumila nič hudega, je skušala oba zagovarjati; prigovarjala pa je tudi goreče, naj ne jezi očeta, dokler je še doma; zakaj pri vojakih se bo potem gotovo kesal, in kaj šele, če bi mu oče umrl, preden se on vrne! je šel zamišljen čez pokopališče po peščeni, s travo zarastli poti mirno znanih s cvetjem zasajenih in skrbno opletih grobov in njegove žene tja na drugi konec, kjer je samela zapuščena gomila polomljenega. Napis na križu je bil od dežja in snega izpran kakor v srcih ljudi spomin nesrečnega človeka.