»Prosim, mama,« je dejal Pepe, »to sem bil že od nekdaj; ampak za lahko in počasno delo in boljšega od mene; edini Tetrev me še prekosi, kadar si zaviše rokave in pljune v roke.« »To je res,« se je smejala; »včasih celo dopoldne samo dvorišče pometa.« »Kako pa tudi pometem!« je dejal Pepe in zapel: Kakor mi mamka streže, tako mi metla reže.