sploh ni maral za dobrodušnega Franceta; njegov prijatelj je bil, ki je z njim vred zabavljal čez starce, ki so samo za napotje na svetu, ki ne puste mladine kvišku in na vrh, tako da pride človek šele takrat naprej, kadar je že zanič. Oba mladeniča sta težko čakala, da bi se svobodno razmahnila, in kakor pri so se pričenjali prepiri tudi že pri. »Dobro, da pojdeš kmalu k vojakom.