Tja so hiteli praznični romarji posamič in v gručah, mnogi iz pobožnosti, drugi iz navade in marsikdo iz radovednosti v želji, da bi se otresel topeče vsakdanjosti. Radostni so pozdravljali hišo božjo, ki je odzdravljala in vabila s prazničnim zvonjenjem. Ko se je zavila pot ob kostanjevem gozdu za grič, se jim je skrila; a ne za dolgo časa; kmalu jim je spet zableščala v jutranjem soncu nasproti.