Glavno besedo je imel pri mizi Tetrev, ki je najprej hvalil, kakšna imenitna kuharica je, da za flancate ni daleč naokoli nobene takšne. Tudi mati jo je hvalila, in oče je pripomnil mimogrede, da bo imela tudi nekaj krajcarjev in da se kljub temu ni nič prevzela. Tetrev se je tudi spominjal rajnega, svojega dobrega prijatelja, ki se že toliko let v nebesih veseli in ki je prej sebe in druge tako lepo tolažil, da je že takšna letina.