»Hitreje, hitreje, zaspanci!« se je oglasila. Prva družba je počakala, druga pospešila korak, in kmalu so se veselo pozdravljali naši romarji in stari s hčerko in mlado Bricovo ženo Rozalo. », kako pa, da si zaležal?« se je smejala in, pogledala bistro Toneta, ki ni vedel, kako bi se opravičil. »Jaz sem pa mislila, da si ti že na Primskovem, da si zasedel klop v cerkvi in mi hraniš sedež.«