»Zato jo pa Rozala za menoj pošilja, kadar grem k.« je znala pa tudi tako okusno prikrojevati obleke sestri in, da so se druga dekleta zgražale nad tolikim lišpanjem, »Saj nataknejo nase, kar imajo. Jaz se lahko trikrat preoblečem, pa imam za delavnik le delavno obleko,« je menila Rožmanova, ki je imela vso omaro polno zamazanih in razcefranih oblačil. »Pravijo, da so pobožne,« je kimala druga, pobožnejša ženska, ki se je nekako bala, da jo bo v popolnosti prekosila; »ampak to ni prava pobožnost, ki se kaže nečimrno.«