Župnik, ki je imel z ureditvijo sprevoda mnogo dela, je najbrž ni bil vesel; toda moral je iti.
Deklici je bilo prav sram pred drugimi otroki in je takoj tudi padlo v glavo, da je tako sramovanje najbrž nov greh. Župnik je pomiril obe grešnici, in, ki je bila odločnejše narave, je tudi povedala, kako jo je neka ženska ‒ da ne sme tete imenovati, to je vedela ‒ napotila semkaj.