V take žalostne misli utopljen je sedel Tetrev na klopi pred svojo kočo in preudarjal, kako bi dobil kaj moke in masti ali vsaj krompirja, ne da bi bilo treba delati. Na pijačo si že ni upal več misliti in z bridko hvaležnostjo se je spominjal rajnega in dobrodušnega. Kaj hočemo!