Mladi pa ni bil zatorej; ta je bil priden in varčen, torej pust človek. Sploh je bil opazil Tetrev, da prijetni ljudje hitreje mro ko neprijetni in da tako postaja življenje vedno pustejše. V take žalostne misli utopljen je sedel Tetrev na klopi pred svojo kočo in preudarjal, kako bi dobil kaj moke in masti ali vsaj krompirja, ne da bi bilo treba delati.