in sta svetlo gledala in čakala, kaj se bo zgodilo. Sonce je pripekalo, čebele so nemirne letale, in otroka sta hodila nepokojna z dvorišča k uljnjaku in nazaj, predrzno prav blizu do čebel, previdno do določene razdalje, s trdnim sklepom, da ne bo mahala, če jo napade kakšna čebela, in vedno pripravljena prelomiti ta sklep. Tisti panj, na katerem je bil naslikan petelin, je najbolj šumel.