Otroci pa bi bili vendar nadvse radi videli medveda, od daleč, skoz okno, kako raca po snegu iz gozda, kako se spne na dve noge in gleda po sneženih strehah. Pustovali so vsi skupaj pri in ugovarjali z besedo in z dejanjem, ki se je opravičevala in tožila, da se krapi in flancati in špehovka niso posrečili. »Toliko glejte, otroci,« je dejal, »da ne bo katerega pust pobodel!«