Rozala in sta menili, da v prejšnjih časih otroci niso bili tako razposajeni; se je smejal zadovoljen, da so tako zdravi; pa si je želel v srcu, da bi mogel tudi tako hitro pozabiti kakor in. Kako ponosna je bila, da je že marsikatero tudi težko igro razumela, kako se na primer skrije fižol pod en prst sklenjene pe sti, in zdaj naj kdo ugane, pod katerim tiči! Še ni zmeraj uganil; in kako zmagovito se je nasmejala stricu Tonetu, ko se je zmotil.