Gašperček je stal bled ob grobu in pogledoval strica Toneta, kakor da bi prosil pomoči, in ko je videl, da si ta briše solze, so se udrle tudi njemu po mehkem licu. Domov grede je rekel sestrici, da ne bosta mame več videla, in je žalostna kimala, kako jo mora zebsti v grobu in kako jo bo ponoči strah. O so sodili ljudje, da je dober človek, ker se je tako zavzel za zapuščena otroka; nekateri so pa menili s Tetrevom, da že ve zakaj; posestvo, dasi zanemarjeno in zadolženo, je še zmeraj lepo, in marsikak varuh si je že lepo opomogel.