, ki se je odpravljal po sveče za pogreb, je bil naprosil tega moža, ki je v vsej vasi najbolj utegnil, naj pride namesto njega dan zvonit.
»Če bi se le ne zvonilo tako zgodaj!« se je branil Tetrev. »V jeseni, ko ni toliko dela, za eno uro gor ali dol,« ga je tolažil, tako da ga je pregovoril.