Rozala je prestregla razjarjenega in ga začela miriti in pogovarjati, češ kakšno sramoto nakopava svoji hiši; le pogleda naj, kako lete ljudje vkup. pa je prigovarjala, da naj se vrne lepo domov; da ne sme zameriti možu, če si privošči katerikrat nekoliko pijače in počitka, ko se tolikanj trudi ves ljubi dan, in to naj ima vedno pred očmi, da je za vsak zakonski prepir treba dveh; če umolkne eden, je prepira konec. »Oh, ljuba,« je tarnala, »ti ne poznaš mojega moža.