je hodil nekaj časa zamišljen po delavnici, pospravljal orodje, pogledal proti zapadu in menil, da pojde malo k, ker se že večeri. »Pridem za teboj,« je dejala sestra, »ker moram z Rozalo nekaj govoriti.« »Pa orehov vzemi s seboj za otroke!« je dejal in šel, da bi pregnal svoje misli.