‒ »In koliko smo svarili!« je menila Bricovka. je v nesreči in žalosti opravljala svoja dela. Ogibala se je ljudi, zagovarjala moža, če jo je hotel kdo z opravljanjem tolažiti, in upala, da se bo spet poboljšal. Edino veselje sta ji bila otroka, ki sta tako zgodaj okušala grenkobo življenja.