je ostala sama vsa obupana, prepričana, da je grozna slutnja ne vara. In ona je hotela potolažiti moža, naj si ne dela toliko skrbi zaradi nesrečnega; skesal se je in spovedal že gotovo, in dobri Bog odpušča še večje grehe, če vidi, da je človeku v resnici žal; z molitvijo bosta pomagala sebi in rajniku. Oh, kako bi bila naletela!