in, ki sta bila vso to tolažbo preslišala, nista nič ugovarjala, kar je zelo ugajalo, češ da sta pametna in si dasta kaj dopovedati, ne kakor nekateri, ki jočejo in tulijo, dokler je kaj pogrebcev blizu. »Ko smo starega pokopavali,« je dejal, »je njegova hči tako rjula, da so se mrliči plašili, in še v jamo nam je skočila. ‚Še mene pokopljite z očetom,’ je vpila, ‚še mene!’