Ta nesreča je grozno potrla starega, ki je bil prepričan, da je sin nedolžen, in vedel, kako težko je večkrat dokazati nedolžnost. Tolažila ga je zaman žalostna Tonetova sestra, tolažil, češ da pametnemu človeku sploh ne pride na misel, da bi sumničil Toneta, sodišče pa prime tistega, na katerega pade količkaj videza; kakor se pokaže zmota, je preiskave konec. »Jaz prisežem za Toneta, da je nedolžen,« je dejal.