Pogovorijo se še potem, kakor je navada, o letini. potoži, kako primanjkuje ljudi za delo, ker noče nihče več doma za drevo držati in cepca sukati, ampak hiti vse železnice delat, premog kopat, ali pa jih vzame vojaščina; kadar so bolni in stari, takrat se vračajo domov. »Pri nas bi tudi potrebovali enega delavca,« pravi, »toda, kaj, ker so tako dragi.