se je tresel od jeze, prebledel je in zardel, in prva misel mu je bila, da bi skočil v dedca in mu premestil kosti; a vedno bliže prihajata dva bajoneta. »Vzemi; če ne, vzamem jaz,« pravi štacunar in iztegne roko; pa pobere hitro denar in odide. »Bog bodi zahvaljen za dobro kupčijo,« vzdihne in se odpravi h kosilu.