Slaba, raztrgana obleka se vidi še revnejša med prazničnimi svatovskimi oblačili.
Molče sede tujec za malo mizo pri durih in reče napol proseče, napol osorno: »Jesti mi dajte!« »Sveti križ božji,!« zavpije pri teh besedah mati; kolena se ji pošibijo, in sesede se na pragu.