Šli so, in tako vesel je bil starec in take volje, da jima ni mogel razodeti svojega namena. Ko pa je stal v temnem gozdu sredi zelenja in poslušal ptičje petje, je zavriskal tudi on iz prostih prsi, in trdni njegov sklep se je stopil kakor sneg na gorkem soncu. Hitro se je navadil novega dela, in kmalu je bilo cepcev nasekanih velika; nabrali so potem še gob in malin, zase in za prodaj; zakaj v Dolini se je vse prodalo pri župniku, pri zdravniku, pri štacunarju, in dobil se je denar, ki se vedno potrebuje.