Čimbolj je šlo na polnoč, tembolj se je oziral na uro; a kazalca sta stala kakor otrpla, in čas ni šel naprej. Takrat pa poide potrpežljivost, zgrabi kračo pa nož in zakriči; »Ura bij! če ne, bom rezal.« se pa oglasi zraven njega; »Jaz bom pa jedel!« in tako čudno je zarežal, da so stopili lasje pokonci.