Zelena miza, tako je dejal, je stala v gozdu, za njo pa je sedelo devet gospodov, ki so pili goreče vino. To je bil komisar, ki je pred tremi leti umrl, hud gospod, ki so veliko trpeli ljudje pod njim, potem oskrbnik iz Prapreč, ki so pravili o njem, da je po krivem prisegel, potem župnik, tu doli iz Loga, tisti bogati, in še več drugih, ki jih pa ni hotel povedati.« »Za reveža pa menda še hudič ne mara,« opomni in dregne z gorjačo v ogenj, da so zletele kvišku.