Po sredi sobe se vrti, in klobuk, ves pokrit s pisanim papirjem, s šopki in traki, mu visi po strani, kakor bi se smejal belim lasem, kako pridejo v njegovo družbo.
»Primojdunaj!« vpije sivi mož in ploska z rokama. », midva greva polko plesat, naj že bo, kar hoče.«