»Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade,« je menil, ko je spremljal med redkimi pogrebci svojega soseda na poslednjem potu.
V oporoki Rožančevi pa je bil imenovan za edinega dediča na Strmi peči in okoli pet tisoč goldinarjev je podedoval. Postavil je spomenik na pokopališču, in kadar je prišel v Dolino, ni pozabil tam pomoliti za svojega dobrotnika.