S poldrznimi, polplašnimi očmi je gledal tujega moža. Ko pa je videl, da mu ta ničesar ne stori, stopa počasi do moževe palice, ki bi jo tako rad odnesel. A zdaj se oglasi; »Ho,, kje imaš konja?« in fantu upade srce; pomakne se nazaj za mater, potlej pa steče na vso moč in Sultan za njim, ki je hotel vedeti, kaj je.