Leta se ji je otožno nasmihala, a ko je videla družbo v živem razgovoru, je zapustila izbo in si šla hla dit vročo glavo v večernem zraku, in težek vzdih je odnesla hladna sapa.‒ Pozno drugi dan so se razhajali svatje, razen Premca, ki še ni hotel iti. »Ker sem že gori,« je dejal, »hočem pregledati vse to skalovje.«