Prihodnjo nedeljo je bil oklic. Poročnega dne zgodaj pa so se zbrali svatje pri na zajtrku in šli po nevesto, ki sta jo in, Jurijeva sestra, venčali, in jo peljali v Dolino. Ožbe je ponosno korakal s Šimenovko, njegova lepša polovica pa, kakor imenujemo iz prirojene vljudnosti ženo, s Premcem, ki se je grdo držal, kakor bi šel za pogrebom; zakaj on ni pričakoval kaj takšnega in je bil zelo prigovarjal, naj se nikar ne ženi. Za njimi so se zvrstili drugi.