Na Strmi peči se tudi niso nič čudili, ko je pripeljal nekega dne pozno v jeseni starega očeta praznično oblečenega s seboj. Pečarka je takoj pregrnila, zadovoljno se smehljaje, mizo z belim prtom, Rozalka pa je prinesla na mizo jedi in pijače in prisluškovala za vrati, kako je počasi in po ovinkih napeljeval pogovor na pravo pot. O vremenu je govoril stari mož in kruha prigrizoval, letino je hvalil in mater pit klical, zraven pa vljudno vprašal, koliko je že stara.