Spreletela jo je nekaka ljubosumnost, ki jo je hitro ukrotilo materino srce.
»Ti bi rad šel zopet k Pečarjevim,« mu je dejala mehko, sluteč, kaj ga teži, ko je hodil za njo v kuhinjo in na dvorišče in mu ni šla beseda z jezika. »Oh, rad, mati,« je dejal tiho, »če ne boste hudi.«