Oh,, kdo bi bil mislil, da bodo za tebe cefrale naše babe prte in rjuhe vso pomlad! Iz Doline je šla vsak teden cela košara cefranja v Ljubljano, in moja sestrična, Bog ji dal srečno zadnjo uro! je tudi razcefrala pol moje rjuhe, češ, za uboge ranjence.« »Oh, oče,« se je nasmehnil, »to cefranje je prava hudičeva iznajdba.