Strežnik jima je pokazal pot po stopnicah v veliko dvorano, kjer je stala postelja pri postelji in v posteljah ležali mladeniči, nekateri umirajoči, drugi v silnih mukah komaj zavedni, zopet drugi že rešeni nevarnosti in željno pričakujoč, da jih izpusté domov, da jih domač zrak pozdravi in okrepi. Kmalu je zapazil svoja prijatelja, ki je ležal med ranjenci, glavo obvezano in levo roko v deščicah. Vzravnal se je v postelji in mignil z desno roko.