Hiša stoji na samem, in dobro je, če je človek pripravljen. Dolinska je sicer mirna, a je pogumen mož, ki jih hodi s puško iskat, in vidi večkrat, kako vleče po dva za ušesa s seboj: zelja sta mislila naropati, slaba vest ju je izdala in bežala sta; pa ‒ ali jima je trikrat zavpil »stoj!«, kakor veleva zakon, ali ne, tega ne vemo ‒ ju je prestregel s svincem. Kožice je pa nosil v Ljubljano prodajat.